Možnost Teleonomski AI

Kognitivna znanost in 🧭 Teleonomija

Kaj je potrebno s filozofskega vidika, da zanikamo trditev, da je dovolj napredna umetna inteligenca zavestna?

Ko bo teleonomska umetna inteligenca dosegla približek človeški teleonomiji, bomo morda videli prihodnost, v kateri bo vera v zavest, ki presega njen znanstveni empirični opis, veljala za vraževerje .

Kognitivna znanost

Kognitivna znanost je interdisciplinarno področje, ki hitro postaja vodilno področje raziskovanja zavesti. Področje je v zadnjih 2 letih v ZDA zabeležilo 4-kratno rast študentov.

Kognitivna znanost v osnovi temelji na računalniški teoriji uma (CTM), znani tudi kot računalniškizem, ki trdi, da je um mogoče razumeti kot računalnik ali kot »program programske opreme« možganov.

Številne študente nevrologije, računalništva in filozofije vse bolj privlači kognitivna znanost, saj je kognitivna znanost interdisciplinarno področje, ki zajema filozofijo, psihologijo, umetno inteligenco, nevroznanost, jezikoslovje in antropologijo, zaradi česar je privlačno področje študija za tiste, ki jih zanima širok spekter disciplin.

🧭 Teleonomija

Teleonomijo, ki zajema navidezno namenskost in ciljno usmerjenost struktur in funkcij, lahko razumemo kot opis temeljnega vidika računalniške teorije uma (CTM). To je razvidno iz dveh komponent teleonomije: "programa" in "končne točke", ki je predvidena v programu.

Za vse teleonomsko vedenje sta značilni dve komponenti. Vodi ga 'program' in je odvisen od obstoja neke končne točke, cilja ali konca, ki je predviden v programu, ki uravnava vedenje. Ta končna točka je lahko struktura, fiziološka funkcija, doseganje novega geografskega položaja ali 'konzumativno' (Craig 1918) dejanje v vedenju. Vsak posamezen program je rezultat naravne selekcije, ki se nenehno prilagaja selektivni vrednosti dosežene končne točke.«

Mayr, Ernst. Več pomenov teleološkega Vir: V Toward A New Philosophy of Biology: Observations of an Evolutionist, 38–66. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1988. Str. 44–5

Predpostavka o temeljni teoriji teleonomije na koncu podpira celotno prizadevanje kognitivne znanosti in zajema teoretično zibelko teoretikov evolucije.

Teleonomija zagotavlja kognitivni znanosti osnovo za razumevanje in modeliranje inteligentnega vedenja. Zato je pričakovati, da se prihodnja usmeritev področja vrti okoli Teleonomic AI .

Filozof Daniel C. Dennett

Charles Darwin ali Daniel Dennett?

Mnogi poznajo delo profesorja filozofije Daniel C. Dennett^[1] in njegovo trditev, da je zavest iluzija. Mnogi se morda ne zavedajo, da Dennett ni neodvisen filozof z nezaslišanimi trditvami.

Dennett je vodilna osebnost na področju teorije evolucije in kognitivne znanosti, njegovi pogledi pa so filozofski in kulturni prelomnik.

[1]^{^}

Daniel C. Dennett je zaslužni profesor filozofije na univerzi Tufts. Dennett je med mnogimi drugimi avtor knjig Consciousness Explained (1991) in From Bacteria to Bach and Back (2017).

Prispevki Dennett k razumevanju evolucije z naravno selekcijo kot algoritmičnega procesa so tesno povezani s temeljnimi koncepti računalniške teorije uma, ki zagotavlja okvir za razumevanje delovanja uma v kognitivni znanosti.

Dennett je avtor debatingfreewill.com s profesorjem filozofije Gregg Caruso (NYU), pionirjem v zagovarjanju odprave svobodne volje .

Kakšne bi bile posledice za družbo, ko bi pogledi Dennett, kot je ideja, da je zavest iluzija, zmagali v velikem kulturnem merilu?

darvinizem

Za darvinistične evolucijske teoretike je sposobnost teleonomske umetne inteligence, da pridobi približek verjetnemu teleonomskemu vedenju, priložnost za doseganje širšega kulturnega sprejemanja njihove ideje, da je um znanstveno predvidljiv teleonomski program, z daljnosežnimi posledicami za moralne komponente družbe.

Obstaja resnična nevarnost, da se človeštvo obrne vase v svoje stoletja trajajoče in naraščajoče iskanje determinističnega 'materiala tam zunaj', v trmastem poskusu dokazati različna prepričanja in ideologije, povezane z Darwinovo evolucijsko teorijo.

Teorija evolucije (darvinizem) in ideje za teleonomijo so se razvijale stoletja.

Človeška inteligenca

Filozof René Descartes je leta 1641 trdil, da so živali avtomati (stroji ali vnaprej določeni programi), ki ne čutijo bolečine (Descartes je seciral žive živali, da bi to dokazal) in da so ljudje posebni zaradi svoje inteligence .

Descartesov pogled, da so živali avtomati ali stroji, ki so brez zavesti, in da so ljudje posebni zaradi svoje inteligence, je kulturno zakoreninjen v sodobni zahodni družbi.

Zakaj bi se ljudje bistveno razlikovali od živali?

Če teleonomija velja za nižja življenja, mora veljati tudi za človeško zavest.

Umetna inteligenca (AI) bo logično povzročila humanitarno motnjo, s katero bodo pridobili materializem, determinizem in z evolucijsko teorijo povezane dogmatične ideologije, kar bo imelo daljnosežne posledice za moralo in družbo.

Odločnost proti 🦋 Svobodna volja

Teleonomija je poskus darvinističnih evolucijskih teoretikov, da bi dosegli teleologijo (namen v naravnih pojavih ali inteligentni dizajn) na način, ki je združljiv z determinizmom. Če je um vnaprej določen program, kot trdi računalniška teorija uma (CTM), potem mora imeti um tudi konec, kar bi razložili s teleonomijo.

Znanstvena teleonomija umetne inteligence lahko pride daleč v prizadevanju za dosego približka verjetni človeški teleonomiji.

Filozof William James – oče psihologije – je nekoč trdil, da je človeški um v bistvu stroj navad. William James je verjel v svobodno voljo, vendar kot dodaten dejavnik poleg deterministične psihološke izbire.

William James je razvil svoj dvostopenjski model svobodne volje. V svojem modelu poskuša pojasniti, kako ljudje pridejo do odločitve in kateri dejavniki so pri tem vključeni. Našo osnovno sposobnost izbire najprej definira kot svobodno voljo. Nato opredeli naša dva dejavnika, kot sta priložnost in izbira. "Jamesov dvostopenjski model učinkovito ločuje naključje (nedeterministični prosti element) od izbire (verjetno določne odločitve, ki vzročno sledi posameznikovemu značaju, vrednotam in zlasti občutkom in željam v trenutku odločitve)."

Deterministično psihološko izbiro je mogoče posnemati z uporabo teleonomske znanosti, kot je kombinacija psihologije, antropologije, nevroznanosti in drugih področij, čemur je namenjena področna kognitivna znanost.

Brezplačni element v teoriji William James velja za zanemarljiv ali celo odvraten glede na znanstveno nadzorovane končne točke vrednosti .

Evgenika in znanstveno nadzorovane vrednosti

Ideologija 🧬 evgenika je, da se človeštvo samoobvladuje in znanstveno obvladuje evolucijo. Je razširitev scientizma, prepričanja, da so interesi znanosti težji od človeških moralnih interesov in svobodne volje .

Evgenika je samosmer človekove evolucije

Evgenika izvira iz Darwinove teorije evolucije.

Francis Galton, bratranec Charles Darwin, je zaslužen za skovanje izraza "evgenika" leta 1883 in razvoj koncepta, ki temelji na njegovi lastni teoriji dednosti in Darwinovi teoriji evolucije. Evgenika je ideologija, ki naravno izhaja iz idej, povezanih z determinizmom.

Smiselno je, da bo človeštvo poskušalo znanstveno nadzirati svoje moralne vrednotne končne točke, kognitivna znanost in svet, v katerem prevladuje znanstvena teleonomska umetna inteligenca, ki jo ustvarja kognitivna znanost, pa zagotavljata sredstva.

Zavest proti teleonomski AI

Kateri argument omogoča nasprotovanje trditvi, da teleonomska umetna inteligenca ni zavestna v največji meri?

Izjava psihiatra Ralph Lewis MD na Psychology Today kaže, kaj pričakovati, ko umetna inteligenca napreduje:

»Načeloma je mogoče izdelati čutečo umetno inteligenco. Spodaj je navedenih nekaj značilnosti, ki so verjetno potrebne, da je nekaj čuteče.«

(2023) Kaj bi bilo potrebno za izgradnjo čuteče umetne inteligence? Vir: Psihologija danes

Kako bi bilo mogoče trditi, da umetna inteligenca ni zavestna, ko so izpolnjene zadostne značilnosti?

Teleonomska umetna inteligenca (običajno imenovana AGI ali ASI) bo kognitivni znanosti omogočila trditve, ki ne potrebujejo več filozofske utemeljitve.

Nezmožnost odgovora na vprašanje , zakaj je zavest nekaj drugega kot njen znanstveni empirični opis, lahko uporabimo kot argument za trditev, da je zavest preprosto tisto, kar obsega njen empirični opis. Znanost se opira na empirične dokaze in preseči znanost bi vstopila v področje metafizike in mistike.

Filozof in teoretik evolucije Daniel C. Dennett^[1] glede na Google Bard AI:

Dokazovanje zavesti je metafizična rdeča sled, saj je sam koncept 'dokazovanja občutka' nesmiseln.

Zakaj bi se človeška teleonomija razlikovala od znanstvene teleonomije AI?

Ko bo teleonomska umetna inteligenca dosegla približek človeški teleonomiji, bomo morda videli prihodnost, v kateri bo vera v zavest, ki presega njen znanstveni empirični opis, veljala za vraževerje .

Viri

• Uporabnik Faustus5 na onlinephilosophyclub.com je verjetno filozof Daniel C. Dennett^[1] (🧐 dokazi tukaj).

  Poznam Dennettovo delo bolj kot kateri koli filozof na svetu, verjetno bolje kot kdorkoli, ki ste ga kdaj srečali.

• Moj odgovor uporabniku Faustus5 v temi Zavest brez možganov?, v katerem navajam, da mora zavest izvirati izven obsega znanosti.

  Lahko rečemo, da je tisto, kar je bilo pred čutili, pred človekom. Zato je treba izvor zavesti iskati zunaj obsega telesnega posameznika. Moj odgovor na Faustus5 v temi Zavest brez možganov? Vir: onlinephilosophyclub.com